Fęrsluflokkur: Ķslenzkt ritmįl

Zetan lifir - žrįtt fyrir įrįsir einfeldninganna

Ég var aš horfa į žįttinn Oršbragš į RŚV ķ fyrsta sinn ķ gęrkvöldi. Ekki fannst mér mikiš variš ķ hann, žįtturinn var mjög yfirboršslegur og sjónarmišin einhęf. Ég ętla aš skrifa nokkur orš um tvö atriši sem fjallaš var um, ķ fyrsta lagi stofnanamįl (sem įšur fyrr var kallaš kansellķstķll) og ķ öšru lagi hiš heimskulega afnįm zetunnar, sem rżrši ritmįliš verulega.

Lögbošinn fyrirvari: Ķ žessari fęrslu verš ég sķfellt ómyrkari ķ mįli, svo aš viškvęmar sįlir geta hętt viš lesturinn hvaš śr hverju. Hatursmönnum, sem rennur sannleikurinn til rifja og vilja ybba gogg, er bent į aš hafa samband viš lögfręšing minn.

1. Stofnanamįl og naušsyn žess

Mįlvķsindakonan, sem ég man ekki hvaš hét, gat ekki séš aš žótt ķslenzku mįli sé hvorki skipt upp eftir žjóšfélagsstéttum né sé mismunandi eftir landshlutum, žį er žaš naušsynlegt og ešlilegt aš hśn skiptist eins og mörg önnur tungumįl ķ ritmįl og talmįl. Stofnanamįl er ritašur texti, sem stundum er lesinn upp, en sem er sjaldnast hęgt aš leysa upp ķ talmįl (ž.e. fęrri eignarföll og fleiri forsetningar), žvķ aš žetta veršur aš vera nįkvęmur, ótvķręšur texti, hvort sem hann varšar lög, reglur eša annaš. Orš og setningar ķ talmįli hefur hins vegar mikiš breišari merkingar. Ef breyta į svona texta ķ talmįl meš sömu nįkvęmni, žį žyrfti tvöfalt lengri texta.

Athugum eitt dęmi, 23. grein almennra hegningarlaga:

23. gr. Hlutdeildarmanni skal ekki refsaš, ef hann, į žann hįtt, sem ķ 21.gr. getur, afstżrir brotinu eša gerir rįšstafanir, sem myndu hafa komiš ķ veg fyrir žaš, ef framkvęmd žess hefši ekki, įn vitundar hans, veriš afstżrt į annan hįtt, misheppnazt eša veriš óframkvęmanleg. 

Ef breyta ętti svona grein ķ talmįl, myndi hśn hljóma svona:

23. gr. Skvķlararnir sleppa viš aš fara į Hrauniš. 

Žaš sést greinilega, aš meš žessari breytingu yrši žessi grein ónįkvęm og opin fyrir margvķslegar tślkanir. Žess vegna er stofnanamįl naušsynlegt og brżnt aš kynna žaš fyrir menntaskólanemum, svo aš žeir skilji žżšingu žess sķšarmeir. En žaš eru ekki ašeins stofnanamįl sem veršur aš vera nįkvęmt og nįnast hįtķšlegt. Öll raunvķsindi byggjast į nįkvęmni og ķ raun allt sem snżr aš tękni og vķsindum. Žaš er engin leiš aš skrifa stęršfręšitexta eingöngu į talmįli. Ekki séns. Nema stęršfręši fyrir leikskólakrakka til aš śtskżra muninn į plśs og mķnus (naušsynlegt aš vita žaš, sķšar kemur svo J3(x), ž.e. žrišja stigs Besselfall)  

2. Hin lśaleg ašför aš zetunni

Fyrst var žaš alrangt sem žįttastjórnandinn sagši, aš Ólafur Stephensen sé svo til eini Ķslendingurinn sem skrifar rétt ritmįl, ž.e. meš zetu, žar sem hśn į viš. Viš sem lęršum aš skrifa meš zetu og erum ósįtt viš aš hśn hafi veriš fjarlęgš śr ritmįlinu, skiptum žśsundum. Tugir okkar skrifum greinar ķ blöš og fréttamišla, ašrir skrifa blogg og get ég nefnt fjölmarga. Žótt ég gefi ekki mikiš fyrir pólķtķskar skošanir Ólafs, žį er žaš honum til hróss, aš hann skrifar leišara og greinar meš zetu. Hins vegar hefši hann sjįlfur įtt aš benda į aš hann er ašeins einn af fjölmörgum ķ stašinn fyrir aš baša sig ķ dżršarljómanum samsinnandi žeirri villu, aš hann sé sį eini ("mašurinn sem ennžį žrjóskast viš aš skrifa zetu").

Į 8. įratugnum var zetan fjarlęgš į hrottafenginn hįtt śr ritmįlinu. Žįttastjórnandi Oršbragšs lżsti bęši yfir fordómum og fįfręši gagnvart zetunni og žaš finnst mér mišur, žaš gęti einhver fariš aš trśa bullinu ķ honum. Hśn var afnumin af heilalausum menntamįlarįšherrum og vitgrönnum embęttismönnum mešan ég bjó erlendis og gat ekki variš hana įrįsum. Į žeim įrum var ómögulegt aš fylgjast meš žvķ sem geršist į Ķslandi, ef mašur bjó ķ śtlöndum, enda fyrir daga śtbreišslu netsins. Afnįm zetunnar var framkvęmd į röngum forsendum og įn žess aš haldbęr rök vęru fyrir žessari skeršingu ritmįlsins. Og sķšan tók klappliš barnaskólakennara, sem ég hef lķtiš įlit į, undir žennan ósóma meš žvķ aš skrifa tóma dellu um notkun žessa bókstafs. Svo žurfti skyndilega aš breyta öllum nįmsbókum aš óžörfu sem kostaši skattgreišendur tugi milljóna. Svo er annaš, aš skv. lögunum var fólki frjįlst aš nota z eša s. En hvers vegna hefur žį skólabörnum veriš haršbannaš aš skrifa z žar sem hśn į viš? Er žaš vegna žess aš flestir grunnskólakennarar og/eša skólastjórnendur eru lśsablesar?

Secretary of EducationMenntamįlarįšherra į 8. įratugnum 

 

 Hér eftirfarandi ķ žremur lišum eru rökin fyrir afnįmi zetunnar sem voru fęrš fram og sem ekki halda vatni:

Rökvilla a. Žaš er erfitt aš lęra zetuna fyrir skólabörn.

Žetta er tóm helvķtis žvęla. Reglurnar fyrir zetu voru žęr aušveldustu af öllum réttritunarreglum, mikiš aušveldari en reglurnar fyrir ypsilon. En vegna heimsku menntayfirvalda voru skólabörn ekki lįtin lęra aš skrifa zetu fyrr en ķ tólf įra bekk. Žangaš til įttu žau aš skrifa ranglega s og voru allan tķmann hrędd meš višvörunaroršunum: "Žegar žś veršur tólf įra, žį įttu aš skrifa meš zetu og žaš er svo erfitt". Svķnslegur įróšur. Hins vegar byrjaši ég sjįlfur aš skrifa meš zetu frį 6 įra aldri og hef gert sķšan ķ hįlfa öld. 

Rökvilla b. Zetan tįknar ekki sjįlfstętt hljóš, enda borin fram eins og s.

Ypsilon er lķka boriš fram eins og i, ż er boriš fram eins og ķ. Af hverju var žį ekki y afnumiš lķka? Žaš hefši veriš rökrétt śt frį žessu. Auk žess ętti žį lķka aš afnema tvöfallt n ķ endingum orša og tvöfaldan samhljóša žar sem ekki heyrist munur. En sem betur fer var žaš ekki gert, žvķ aš žį hefši ég ekki getaš lesiš neinn texta į ķslenzku og skiliš hvaš vęri veriš aš skrifa um, žvķ aš ég myni hrasa um hverja einustu villu, alveg eins og ég hrasa um hverja z-villu ķ dag. Oršskrķpi eins og hist og žóst ķ stašinn fyrir rétt ritaš hitzt og žótzt er mér meinilla viš. 

Rökvilla c. Zetan hefur veriš svo stuttan tķma ķ ritmįlinu, aš hśn skiptir engu mįli.

Tómt kjaftęši. Zetan var žegar ķ ritmįlinu įšur en tvöfaldur samhljóši var tekinn upp, og įšur en stafurinn é var tekinn upp. Einhver kennari skrifaši bók fyrir 1. bekkinga, žar sem hann kynnti alla bókstafina, nema hvaš um z skrifaši hann aš hśn hefši ašeins veriš örstuttan tķma ķ ritmįlinu. Er ein og hįlf öld örstuttur tķmi? Žaš hefši veriš nęr aš afnema bókstafinn é og taka upp je į nż, enda er é bastaršur mišaš viš ašra sérhljóša meš kommu.

Alveg eins og tvöfaldur samhljóši og ypsilon, žį sżnir zetan uppruna oršsins, žar eš t+s, d+s og š+s breytist ķ z, ef žessi t, d eša š heyrast ekki. Įšur en zetan var tekin upp, höfšu rithöfundar, fręšimenn og ašrir oft skrifaš alla stafina ķ oršinu, t.d. handski og śtlendskur.

Z 

 

3. Lokaorš 

Bókstafirnir c, q og w hafi horfiš śr ķslenzka stafrófinu fyrir nokkrum öldum sķšan, en į hinn bóginn getur ķslenzkan stįtaš sig af mörgum sérķslenzkum bókstöfum, sem hafa varšveitzt fram į žennan dag, t.d. š og ž. Ķ gamalli ensku voru žessir bókstafir til, en hurfu į sķšmišöldum. Žaš er t.d. rangt aš greinirinn ķ ensku (the) hafi veriš skrifašur 'ye'. Heldur var hann skrifašur 'že' meš žorni. En sumir sķšari tima fręšimenn misskildu skrautskriftina sem notuš var og ruglušu saman ž og y. Žar af leišandi hefur verzlunin "Ye Olde Shoppe" aldrei veriš til, en kannski "Že Olde Shoppe".

En hver var žaš žaš sem varši žessa ķslenzku bókstafi, š og ž? Ķslendingur? Nei, Ķslendingar voru oršnir svo kśgašir į fyrri hluta 19. aldar aš žeir höfšu ekki lengur neinn metnaš ķ sambandi viš sitt eigiš tungumįl, heldur var žaš danski tungumįlafręšingurinn Rasmus Rask, sem fyrir utan reiprennandi ķslenzku žekkti öll önnur tungumįl Evrópu til hlķtar auk arabķsku, persķsku og hindi. En rétt er aš bęta viš aš sumir žeir sem voru ötulastir viš aš žrżsta į aš afnema žessa bókstafi śr ķslenzku į žeim tķma voru lķka danskir.

Einnig geta Ķslendingar stįtaš sig af žvķ aš eiga tungumįl, sem hefur alvöru mįlfręši (ólķkt dönsku og ensku žar sem mįlfręšibygging er löngu hrunin), sem er flóknari en ķ öllum öšrum germönskum og rómönskum tungumįlum. Žetta höfum viš vegna žess aš hópi fólks į sķšari öldum fannst aš varšveizla tungumįlsins var vel žess virši. Einangrunin ein og sér var ekki nóg. Hins vegar stungu nišurrifsöflin upp sķnum ljóta haus į įttunda įratug sķšustu aldar og geršu ritmįliš fįtękari, ekki vegna žess aš žeir žurftu žess, heldur vegna žess aš žeir voru duglausir heimskingjar sem voru ekki starfi sķnu vaxnir.

Ég vil bęta žvķ viš, aš ef ég vęri menntamįlarįšherra, žį myndi ég berjast fyrir endurupptöku zetunnar, aš sjįlfsögšu meš sömu reglum og įšur. Og žį haga žvķ žannig til aš börn lęršu aš nota zetu alveg frį 1. bekk eša fyrr, enda leikur aš lęra zetureglurnar. Og žeir grunnskólakennarar sem žrjóskušust viš, fengju hvorki aš kenna ķslenzku né vera umsjónarkennarar. Og hananś.

- Pétur D. 

 


Fęrsluflokkar

Nóv. 2017
S M Ž M F F L
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30    

Heimsóknir

Flettingar

  • Ķ dag (24.11.): 1
  • Sl. sólarhring: 1
  • Sl. viku: 8
  • Frį upphafi: 34597

Annaš

  • Innlit ķ dag: 1
  • Innlit sl. viku: 6
  • Gestir ķ dag: 1
  • IP-tölur ķ dag: 1

Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband